254 paradnih konj, ki zaposlujejo 3.363 delavcev in dosegajo od 50 do 70 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega
Izvoz je eden najboljših kazalcev trenutnih razmer v gospodarstvu, trend rasti izvoza pa znak stabilnosti in osnova za razvoj. Pomurske gospodarske družbe so lani izvozile za 772 milijonov evrov blaga in storitev, kar je za 15,2 odstotka več kot leto prej, rast izvoza pa se v enakem tempu krepi tudi letos. To potrjujejo podatki za prvo trimesečje. Vrednost trimesečnega izvoza je 220 milijonov evrov, kar je za 15,5 odstotka več kot v prvem trimesečju lani, stopnja rasti regijskega izvoza pa je kar za 2,5-odstotni točki presegla slovensko trimesečno povprečje. Lani je bila najpomembnejša poslovna partnerica pomurskega gospodarstva Nemčija, saj je vrednost izvoza v to državo dosegla 244 milijonov, s 167 milijoni evrov pa je bila na drugem mestu Avstrija. V ti dve državi gre torej polovica pomurskega izvoza. Novost pa je, da po odpravi mednarodnih sankcij tudi pomursko gospodarstvo enako kot v preostali Sloveniji išče poslovne partnerje v Iranu. SID banka je namreč za zavarovanje poslov slovenskih izvoznikov za ta trg marca odobrila za obdobje enega leta 100 milijonov evrov. Bodo torej predvsem visokotehnološka pomurska podjetja znala izkoristiti priložnost in sklenila dobre posle na Bližnjem vzhodu?
Drug pomemben kazalec gospodarske rasti je ustvarjeni neto čisti dobiček. Ta se bliža rekordni vrednosti 80 milijonov evrov, ki jo je pomursko gospodarstvo doseglo pred kriznim letom 2007. Zaradi povečanja naročil so se zapolnile proizvodne zmogljivosti še v predelovalni dejavnosti, s tem pa se je povečal tudi neto prihodek, ki je znašal 2,3 milijarde evrov. Vse to pospešuje naložbe, te pa pomenijo nova delovna mesta in upad števila brezposelnih. Maja je bilo v Pomurju registriranih 7.106 brezposelnih oseb (leta 2015 9.233 brezposelnih oseb) ali 228 manj kot aprila. Čeprav delodajalci niso več dolžni Zavodu za zaposlovanje sporočati števila prostih delovnih mest, so ti vendar prijavili od januarja do konca maja 2.503 potrebe po delavcih. To pa murskosoboško območno službo zavoda uvršča po stopnji rasti povpraševanja po delavcih na peto mesto med dvanajstimi službami.
Ob povečanem zaposlovanju naložbeni potencial pomurskega gospodarstva potrjuje tudi veliko zanimanje podjetij za objavo razpisa po zakonu o spodbujanju pomurskega gospodarstva za začetne investicije v letih 2018 in 2019.
Pomembna ugotovitev glede pomurskega gospodarstva pa je tudi ta, da se to pospešeno spreminja in preoblikuje iz tradicionalnih panog v panoge, kjer se uporablja najsodobnejša tehnologija in kjer proizvajajo visokokakovostne izdelke in rešitve. V globalnem smislu to pomeni, da lahko podjetja na trgu dosegajo za svoje produkte visoko dodano vrednost. Najbolj stabilne panoge so kovinskopredelovalna industrija, ki v zadnjih letih tudi največ zaposluje, elektro, živilska in gradbena dejavnost. Stabilnost in uspešnost pomurskega gospodarstva res zagotavljajo predvsem izvozno usmerjena podjetja, s tem da se pri prodaji pozna tudi dvig domače porabe, predvsem pri podjetjih z živilskopredelovalno dejavnostjo.
Čeprav so se v zadnjih treh letih v povprečju izboljšali skoraj vsi kazalniki gospodarske rasti in se je povečalo tudi število zaposlenih, je v pomurski regiji še vedno 2.507 delovnih mest (16 odstotkov vseh) v 483 podjetjih, na katerih ne dosegajo na zaposlenega 20 tisoč evrov dodane vrednosti. Gre za ogrožena delovna mesta, ta podjetja pa so lani v skupni bilanci ustvarila polovico čiste izgube, 16,5 milijona evrov od skupne izgube 33,3 milijona evrov. Na drugi strani pa se zelo krepi 254 podjetij, ki zaposlujejo 3.363 delavcev in ustvarijo v povprečju od 50 do 70 tisoč dodane vrednosti na zaposlenega. Ta podjetja so dosegla 53 milijonov evrov neto čistega dobička. Pomurski neto čisti dobiček je lani znašal 61 milijonov evrov.
avtor: Majda Horvat
Članek je bil objavljen v Vestniku št. 26, 29.6.2017